bor, kar je vzbudilo nepričakovano veliko zanimanje javnosti. Posamezniki so stali v vrstah, da bi lahko kupili delnice in s tem postali solastniki omenjene banke, druge po finančni moči v Sloveniji. Privatizacijo banke ocenjujejo kot začetek privatizacije tudi na drugih gospodarskih področjih, k čemur se je vlada obvezala v svojem programu. Parlamentarna komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je menila, da je Igor Lukšič, profesor na Fakulteti za družbene vede in podpredsednik stranke Socialnih demokratov, z raziskavo, ko je študentom naročil, naj na volilno nedeljo po cerkvah poslušajo, ali duhovniki vernike nagovarjajo k političnim odločitvam, kršil ustavne pravice do zasebnosti in zlorabil izobraževalni proces v politične namene. Komisija bo zato o primeru Lukšič obvestila komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope. Slovenija zmeraj manj socialna država Na kongresu Zveze svobodnih sindikatov so poudarili, da je Slovenija čedalje manj socialna država. Mnogi delavci imajo tako nizke plače, da komaj živijo, so pa primeri, da imajo razni poslovneži do štiridesetkrat višje plače od najnižjih kategorij delavcev. V nekaterih dejavnostih zaradi socialnega razlikovanja pripravljajo generalno stavko v začetku leta 2008. Zgodovinarja Damjan Hančič in Renato Podberšič sta v zborniku z naslovom Hitlerjevega dolga senca objavila raziskavo o nacističnem in komunističnem preganjanju Judov v Sloveniji. Zbornik je izdala Mohorjeva družba v Celovcu. V Sloveniji naj bi sedaj živelo do 600 pripadnikov judovske skupnosti. Marijan Drobež Učinkovito sta se spojila s kolegi iz Gledališča T. Čufarja, Radom Mužanom, Evo Leskovšek, Sašom Dudičem, Ireno Leskovšek, Lojzetom Ropretom in Tonetom Wakounigom, in z njimi ustvarila homogeno predstavo, ki prisrčno odpelje gledalca v čas razsvetljenstva, s kančkom primorske vedrine. Domiselni gledališki splet si bomo v Gorici morda lahko ogledali v januarju v gledališkem nizu ljubiteljskih gledaliških skupin Iskrivi smeh na ustih vseh, ki ga prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete. Pri obdelavi te inačice Županove Micke so poleg Aberška in igralcev sodelovali Alenka Bole Vrabec, mentorica za govor, Franc Podjed, avtor glasbe, Janez Mejač, koreograf, Miha Šest, oblikovalec luči, Aleksandra Džajič in Nataša Škrilec Rožič, ki sta izdelali stilne kostume po ideji Bojana Knifice, Klemen Košir in Klemen Vrabec, ki sta po Aberškovi zamisli napravila sceno, na kateri kraljuje lesena vrtna uta, in Klemen Vrabec, tonski mojster. IK