Dolga senca Kubansko-ameriške fondacije, ki jo je do smrti pred tremi leti vodil nesporni patriarh kubanskega eksila v ZDA in sporni magnat - za mnoge enostavno gangster - Jorge Mas Canosa, je vselej segala globoko v republikanske vrste in bolj ali manj posredno določala ravnanje kongresa in celo Bele hiše. Mas Canose danes ni več in zmedena, celo napadalna nervoza, ki zaznamuje njegove naslednike na Floridi in ki se te dni vehementno kaže ob zadevi Gonzalez, morda napoveduje resno zaostrovanje med kubanskim eksilom in ameriškimi oblastmi. V Washingtonu ni malo takih, ki se zavedajo usluge, ki jo zagovorniki blokade delajo prav Fidelu Castru in njegovemu režimu. Cena, kakršno za to plačujejo ZDA, tako rekoč osamljene v vztrajanju pri embargu, pa postaja vse višja. Leta 1996 se je resoluciji, s katero večina članic generalne skupščine OZN od Washingtona vsako leto zahteva ukinitev sankcij zoper Kubo, po petih letih omahovanja zaradi vztrajanja takratnega slovenskega veleposlanika v OZN Danila Türka in podpisanega (v tistem času nerezidenčnega ambasadorja na Kubi) končno pridružila tudi Slovenija. Helms-Burtonov zakon je nevaren precedens za vse manjše države in za sama načela svobodnega in globaliziranega trgovanja. Ni čudno, da so ga ob njegovi uveljavitvi navdušeno pozdravile tudi nekatere desničarske istrske optantske organizacije v Italiji.