1.skicaS pletilno iglo prebodi kroglo, tako da dobiš vrtilno os. Na kroglo iz stiroporja, ki nadomešča Zemljo, nariši začetni poldnevnik in ga podaljšaj še na drugo stran. Nariši še eno polno krožnico na drugi polovici krogle, tako kot to kaže skica. Na vseh štirih poldnevnikih od severnega do južnega tečaja zapiči s presledki enega prsta v kroglo zobotrebce. 2.skica Svetlobo iz ročne svetilke usmeri na zobotrebce in med počasnim vrtenjem krogle od zahoda proti vzhodu opazuj dolžino sence. Svetilka, ki ponazarja sončno svetlobo, miruje, mi pa vrtimo »Zemljo«. Spremembe, ki jih opaziš pri dolžini sence zobotrebcev, kažejo, da tik pod svetilko ni sence. Kolikor bolj pa se zobotrebci oddaljujejo od svetilke, toliko daljša je senca Tudi na Zemlji so sence najkrajše opoldne, ko je Sonce najvišje na nebu, daljše pa so zjutraj in zvečer. Vsi kraji, ki ležijo na istem poldnevniku, imajo zato ob istem času sončni vzhod, poldan in sončni zahod.