Že v uvodu smo omenili, da je črna murva v Sloveniji zelo redka; v resnici je še redkejša, kot si mislimo. Vrsti sta poimenovani po barvi plodov; plodovi bele murve, v resnici soplodja, sestavljena iz mesnatih, sočnih oreškov, so sprva zeleni in že pred zrelostjo sladki, ob zrelosti v juniju ali juliju pa beli, rožnati ali rdeči, včasih tudi črnordeči. So podolgovati in nekoliko manjši kot pri črni murvi. Za razlikovanje je pomemben tudi pecelj, ki je približno tako dolg kot plod. Plodovi črne murve so sprva zeleni in vse do zrelosti kiselkasti, zreli pa črni, sočni in sladki, do 2,5 cm dolgi, kratkopecljati in večji kot pri beli murvi. Vrsti zelo pogosto napačno določimo predvsem zaradi zanašanja na barvo plodov, kajti tudi pri beli murvi poznamo več sadnih sort s popolnoma črnimi plodovi. Večinoma so murve, ki jih imamo za črne, v resnici bele. Prav v takšnih primerih je odločilna dolžina peclja. Vrsti pa seveda razlikujemo tudi po listih. Ti so pri beli murvi enostavni do dlanasto krpati z 23 krpami, podolgovati, do 18 cm dolgi, na dnu listne ploskve zaokroženi ali srčasti, pecelj je daljši kot 2 cm in dlakav. List je nežen, zgoraj svetlozelen in gol, spodaj samo po žilah dlakav. Listi črne murve so bolj širši in jajčasti, kratko zašiljeni, na dnu listne ploskve močno srčasti in imajo dlakav, največ 2 cm dolg pecelj. Listi so pogosto dvo- ali trokrpi, zgoraj so temnozeleni in hrapavi, spodaj svetlejši in bolj fino dlakavi.