Doslej je pogodba mrtva črka na papirju. V občinah se bojijo, da bo tako tudi ostalo. Po besedah občine Grad na Goričkem Daniela Kalamarja bi država morala v dobrih treh letih, odkar je bila pogodba podpisana, pripraviti celotno dokumentacijo za gradnjo vodovoda, jo poslati v Bruselj, od koder bi letos morala dobiti že del denarja za naložbo. »Država je očitno ugotovila, da ne bo imela denarja za naložbo, katere vrednost je bila ocenjena na 30 milijonov evrov. Pozneje se je izkazalo, da bo gradnja vodovoda stala najmanj 80 milijonov evrov, država bi za naložbo uspela zbrati največ 30 milijonov evrov. Ministrstvo za okolje in prostor nas je konec leta prepričevalo, da država nima zakonskih možnosti prevzema vloge investitorja vodovoda. Tega v pomurskih občinah ne razumemo, saj se zakonodaja od podpisa pogodbe do danes ni spremenila. Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Bernarda Podlipnik je 4. decembra lani v Radencih skoraj ultimativno predlagala, naj se v pomurskih občinah odpovemo že podpisani pogodbi o gradnji pomurskega vodovoda in pristanemo na gradnjo treh vodovodnih podsistemov. Tako bi morale vlogo investitorja od države prevzeti občine. Toda večina pomurskih občin vloge investitorja iz finančnih razlogov nikakor ni sposobna sprejeti. Občine bi kot investitor vodovoda morale zagotoviti ves denar za naložbo. Del denarja bi dobile vrnjenega, če bi bile uspešne na razpisih. V najboljšem primeru bi občine dobile vrnjenih 30 milijonov evrov, to pomeni, da bi morale same zagotoviti za naložbo 50 milijonov evrov. In državi tudi plačati ddv. Občine po takšnih pogojih projekta niso sposobne uresničiti, čeprav bodo od države za spodbujanje regionalnega razvoja dobile 36 milijonov evrov. Toda ta denar bi občine porabile za gradnjo lokalnega vodovodnega omrežja in druge naložbe, ne pa za gradnjo glavnih transportnih cevovodov, vodnih zajetij in čistilnih naprav, kot je določeno v podpisani pogodbi,« je pojasnil Kalamar.