Sicer pa je bila, povsem v skladu s poudarjeno kadrovskim značajem kongresa, priviligirana topika razgovorov v kongresnih kuloarjih minulo soboto in nedeljo kadrovska kombinatorika. Zlasti tista, povezana z najvišjimi položaji v stranki. Diskusijo je pravzaprav že nekaj tednov pred samim kongresom sprožil drugi mož krščanske demokracije Edvard Stanič z obelodanitvijo svoje presenetljive odločitve, da v nasprotju s pričakovanji ne namerava vnovič kandidirati za glavnega tajnika, temveč se kani posvetiti organiziranju in vodenju politične akademije Janeza Evangelista Kreka, valilnice bodočih strankinih kadrov. Mesto glavnega tajnika je nato postalo predmet obojestranskega taktiziranja, ki je šlo tako daleč, da za to mesto vse do kongresa sploh ni bilo kandidata; preprosto nihče se ni »priglasil« za zasedbo tega mesta. Šele na samem kongresu sta bili v soboto zvečer z desetimi podpisi delegatov naposled le vloženi dve kandidaturi. Tako imenovana Staničeva struja je kandidirala poslanko državnega zbora in doktorico veterine Vido Čadonič-Špelič, ljudsko krilo pa direktorja podjetja, ki sicer izdaja časnik Slovenec, Janeza Obrezo. Nemara velja dodati, da je doktorica Čadonič-Špeličeva še v soboto zvečer kot pogoj za pristanek na kandidaturo postavljala sočasno ohranitev svojega poslanskega mandata. Poslanski mandat je namreč prevzela zatem, ko je bil Lojze Peterle izvoljen v vlado. No, v nedeljo tega pogoja ni več omenjala, razlog za to spremembo pa naj bi bila odločitev najožjega vodstva stranke, domnevno sprejeta v noči s sobote na nedeljo, da se Lojze Peterle iz vlade vrne v parlament. Zunanji minister v odstopu je bil povsem v skladu s pričakovanji vseskozi edini kandidat za predsednika stranke. Pač pa se je zapletlo pri kandidaturi za predsednika sveta: do kongresa edinemu kandidatu Izidorju Rejcu, sicer simpatizerju ljudskega krila, se je namreč v soboto zvečer, tik pred iztekom roka za vložitev kandidature, pridružila še kandidatura Ivana Obala. Obal, kandidat Staničeve struje, je državni sekretar za kmetijstvo v kmetijskem ministrstvu, pred prihodom na ministrstvo pa je predsedoval murskosoboški vladi. Na nedeljskem večernem glasovanju Janez Obreza ni uspel dobiti za izvolitev potrebnega števila glasov, prav tako pa ni bil uspešen tudi edini kandidat ljudskega krila za obe podpredsedniški mesti, ki jih voli kongres, primarij dr. Janez Zajec. Pač pa je bil s prepričlivo večino za predsednika sveta SKD vnovič izvoljen Izidor Rejc. Nemara velja dodati, da naj bi za podpredsednika stranke z desetimi podpisi delegatov na kongresu kandidiral tudi njen dosedanji glavni tajnik Edvard Stanič, nato pa se je v soboto zvečer, »pet pred deseto«, oziroma tik pred iztekom roka za vložitev kandidature premislil ter soglasje h kandidaturi umaknil. Namesto njegove je bila z desetimi podpisi vložena kandidatura direktorja Agencije za sanacijo bank Janka Deželaka, moža, ki se je že na spomladanski klavzuri stranke v Pirničah pri Medvodah zavzel za ukinitev kril, ker naj bi bila ta po njegovem »destrukcija stranke«. Velja dodati, da je Stanič vse od Peterletovega odstopa z mesta zunanjega ministra dalje živel pod stalnimi pritiski najožjega vodstva stranke, ki mu je nekajkrat ponujalo in ga (neuspešno) nagovarjalo k prevzemu različnih funkcij: začenši z mestom zunanjega ministra, glavnega tajnika stranke pa do, nazadnje, podpredsednika stranke.