Krščanski demokrati so se na kongresu namenili rešiti tudi zaplet, ki je nastal okoli glavne tajnice stranke. Potem ko je ta položaj na kongresu oktobra 1994 zapustil Edvard Stanič, je bila na to funkcijo izvoljena poslanka, sicer pa doktorica veterine, Vida Čadonič-Špelič. Za dr. Čadonič-Špeličevo se je tedaj govorilo, da je politično blizu svojemu predhodniku. Njenemu protikandidatu in kandidatu tedanjega ljudskega krila SKD, Janezu Obrezi, se je ta položaj izmuznil za las, za en glas. Dobre pol leta po izvolitvi, aprila 1995, je dr. Čadonič-Špeličeva odšla na porodniški dopust, posle glavne tajnice pa je po sklepu strankinega izvršilnega odbora kot nekakšna vršilka dolžnosti prevzela Hilda Tovšak, prej (v času ministrovanja Lojzeta Peterleta) pooblaščena za kadrovske zadeve na zunanjem ministrstvu. Ko je bilo leto naokoli, se je porodniška iztekla, dr. Čadonič-Špeličeva pa se je želela vrniti nazaj na na kongresu ji zaupano mesto strankine glavne tajnice. Prevzem in predaja dolžnosti med Hildo Tovšak in dr. Vido Čadonič-Špelič bi se morala izvršiti 1. aprila letos, vendar se je izvršilni odbor stranke sredi marca odločil drugače: Hildi Tovšak je podaljšal pooblastilo za opravljanje poslov glavne tajnice, in sicer "do oblikovanja nove vlade". Dr. Čadonič-Špeličeva je protestirala zoper samovoljo izvršilnega odbora stranke, ki je neženirano pohodil odločitev, sprejeto na kongresu, in si prilastil pristojnosti odločati o stvareh, o katerih ni pristojen odločati; nadomestne službe, ki so ji bile ponujene, pa je zavračala. Stranka je dr. Čadonič-Špeličevi ponudila nekaj zaposlitev (poslansko mesto Lojzeta Peterleta, položaj generalne sekretarke v ministrstvu za znanost ...), ki so bile po materialni, finančni plati če že ne enakovredne, pa vsaj primerljive z zaposlitvijo na mestu glavne tajnice stranke. Vendar so bile po svoji politični teži neprimerno manj pomembne. Položaj glavnega tajnika stranke pač ni najprej in na prvem mestu zaposlitev (služba) - četudi je tudi to -, ampak je zlasti in predvsem politična funkcija, ki se po svoji teži sicer od stranke do stranke nekoliko razlikuje, v splošnem pa glavni tajniki strank upravičeno veljajo za "druge violine", "druge ljudi" strank. V primerih, kadar je predsednik stranke obenem tudi član vlade in prezaseden z vladnimi posli, pa glavni tajniki pogosto de facto dirigirajo življenju strank. S tem, ko izvršilni odbor SKD dr. Čadonič-Špeličevi ni dopustil opravljati funkcije glavne tajnice, jo je pač oddaljil od političnega vpliva, ki jo ta funkcija nosi v sebi. Pomen te funkcije bo še posebej velik v letošnjem volilnem letu, ko bodo tajniki strank, skupaj s predsedniki, vodili pogajanja o vstopu v vlado. To bo ključna odločitev, ki bo zaznamovala prihodnje dejanje in nehanje vsake stranke za nekaj naslednjih let, morda pa še za dlje. Časovni mejnik, do katerega je izvršilni odbor Hildi Tovšak podaljšal pooblastilo za opravljanje poslov glavne tajnice (namreč: "do oblikovanja nove vlade"), je potemtakem treba vzeti dobesedno: izvršilni odbor želi, da te občutljive posle opravi Hilda Tovšak.