Pečate so imeli sprva samo vladarji, sledilo jim je višje in nižje plemstvo, kasneje tudi meščani. Našla sem tudi pečate, ki so verjetno pripadali predstavnicam nižjega plemstva, in dva meščanska, čeprav identitete njunih lastnic še nisem dokončno razvozlala. Sicer je tako, da so pečatnik imeli tisti, ki so bili vključeni v gospodarske posle, drugače ga niso potrebovali. Se pravi tisti, ki so imeli posest. Med ženskimi pečati, ki sem jih našla v Arhivu Republike Slovenije, jih je največ pripadalo ženskam iz rodbin Celjskih in Svibenskih. Očitno je bila v teh rodbinah navada, da so ženske imele pečatnik. Vse ženske Celjskih, ne glede na to, ali so se v rodbini rodile ali so se vanjo primožile, so dosledno uporabljale dva grba, tako da je na vseh njihovih pečatih tudi celjski grb. Še posebno je zanimiva rodbina Svibenskih. Ženske, ki so se primožile vanjo, so skoraj vse po vrsti v svoj pečat prevzele njen grb. Svibenske hčere, ki so se poročile slabše, pa so obdržale tudi očetov grb.