(nadaljevanje) Tukaj upam, da ne bodo nastali taki problemi, tudi zaradi tega, ker je bil tako zasnovan projekt, evro projekt jezik kako je deležen absolutne pohvale. Manjka samo še, da bilateralna komisija, slovenska-italijanska, da ga pošlje v Bruselj in da ga tam dokončno odobrijo. S tem bi dobili veliko zraka, veliko prostora tudi Benečani. Jaz bi ras do Slovencem v Videmski pokrajini eno ....Nerazumljivo./ nianso postavil, prav zato, ker ste prej zelo zanimivo državni poslanci govorili o recipročnosti. Mislim ne Londonski sporazum iz leta 1954, pa sem ga večkrat prebral, ne Osimski sporazum, ki je osvojil londonski sporazum naj govori o neki togi recipročnosti. Se s tem s Prijateljem Srečkom tudi strinjam. Ni neka toga. Če ti daš meni eno šolo, jaz dam tebi drugi. Ni tega, tega ne sme biti, ker neka elastičnost je pri tem zraven, ampak podlaga so pa le mednarodni sporazumi. To pa je. To je bistvenega pomena. Tudi, če boste jutri v Državnem zboru govorili o tem, te državne mednarodne sporazume, Londonski in Osimski, ga morate imeti stalno pred očmi, ker to so izredno važne, na podlagi katerih te Italija ne more in ne sme izigravati, ker to je bilo osvojeno s strani svetovnih velesil. Ne gre za neko togo uresničitev, ali pa obvladanje od zgoraj. Gre za nek topel sprejem vseh teh, kar propozitivno zadeva. Zakaj to govorim? Ker Slovenci na Videmskem niso bili na začetku deležni teh norm mednarodnega značaja. Ker Londonski je veljal samo za svobodno Tržaško ozemlje oziroma za cono B v Istri. Potem je Osimski sporazum pa to osvojil, duh in črko Londonskega sporazuma in ga razširil tudi na Benečijo. Ergo Benečija ima enake pravice, kako jih imamo mi Slovenci na Tržaškem oziroma na Goriškem. To mora biti stalno ....Nerazumljivo./, kakor je, sem prepričan, prisotno, da ne bi kdo na račun kakšnega izigravanja spet za recipročnost, ali ste proti ali to, potem postane neka trgovina, ki nima smisla. Ampak neka baza juridična mednarodnega značaja pa je in mora ostati.