gio Napolitano je dokončno odobril seznam 32 obmejnih občin, v katerih živi slovenska narodna manjšina. Na podlagi tega dekreta in zaščitnega zakona je paritetni odbor, ki ga predvideva zaščitni zakon, lahko začel s prvimi koraki in obravnava odprta vprašanja Slovencev v Italiji. Na območju 32 občin se je začelo izdajanje dvojezičnih osebnih izkaznic in tako smo tudi v tržaški občini prvič prišli do dvojezičnih izkaznic. Še veliko stvari pa ostaja odprtih, predvsem vidnost in slišnost televizijskih programov za obe strani. V zamejstvu bi radi, da bi bila slovenska televizija glas, ki bi segal v vsako slovensko družino, saj ima prav gledanje in poslušanje slovenskih programov velik pomen za ohranjanje slovenskega jezika. Kako ocenjujete delovanje Sveta slovenskih organizacij (SSO) v zadnjih dveh letih? Predsednik SSO sem dobri dve leti. Po prvem letu polaganja temeljev naši krovni organizaciji in iskanju primernih rešitev je bilo lansko leto zelo plodno. Organizacijsko se je SSO kar dobro postavil na trdna tla, saj ima v svoji sredi okoli 150 društev, klubov in drugih športnih, družabnih, verskih in kulturnih organizacij. Ustalil se je tudi odnos z drugo slovensko krovno organizacijo SKGZ, ki jo vodi Rudi Pavšič. Zdaj vemo, kje imamo vsak svoje pristojnosti. Danes je Slovencev v Italiji, v Trstu, Gorici, Vidmu in Kanalski dolini, okoli 100.000. Leto je bilo uspešno tudi zato, ker nam je skupaj s SKGZ uspelo, da smo prišli do zakonov, za katere smo si prizadevali desetletja. Konec leta 1999 smo dobili prvi zakon za obmejna območja, 2001 pa zaščitni zakon, čeprav je pomanjkljiv. Med drugim nas, SSO, 32