Naj zdaj odgovorim tistim, ki si tako zelo želijo, da nekdo »pove svoje« tistim, ki naj bi se jim. Pred leti sem namreč sodeloval pri vsaki »svinjski procesiji« v mestu, takšni pač, za katero sem imel notranji občutek, da sodi v mestni, urbani, kulturni okvir v najširšem smislu besede, seveda pa nikakor ni smela imeti »govejega pridiha«. Ob takšnih zadevah človek spozna širok diapazon ljudi, ki pri zadevi sodelujejo iz različnih nagibov. Pravo resnico, zakaj so zraven, pravzaprav nikoli ne slišiš, sčasoma pa dobiš občutek, zakaj nekdo nekaj počne in govori, da ne rečem »gobca«. Če se je še pred časom dalo karkoli pametnega narediti, idealistično rečeno, _bbza Celje, za mlade ali pa za to, da se nekaj dogaja«, ker je pač bilo tam naokrog nekaj ljudi, ki so v sebi še premogli kanček entuziazma in so kaj storili tudi za majhen denar, s katerim se niti niso preveč obremenjevali; kot sem že dejal, bilo je še nekaj idealizma v vsem skupaj, ta se je občasno tudi finančno izplačal. Zadnja leta v Celju so v smislu kulturne politike obdobje pobarbarjenja meščanov!!! Odnos do kulture v Celju je na relaciji oblast-kultura skoraj identičen odnosu na relaciji oblast-nezaposleni. Denar, namenjen za kulturo, se a priori smatra za izgubljenega, vložek v kulturo pa kot vbogajme za neke marginalce, obskurneže, delomrzneže, parazite in kar je še podobnega. Vse tiste proslave in nagrade, ki jih potem delijo tam naokrog, so ena navadna svetohlinska pizdarija. Edino, kar me veseli, je to, da je Celje in njegovo mestno jedro dokončno crknilo. Veseli me, da so zdaj pričeli o tem premišljevati tudi tisti, ki so se prej, ko so še bili »ponosni lastniki« mestnih lokalov, kot purani sprehajali po mestu (so tudi izjeme, da ne bo pomote) in imeli do kulture enak odnos, kot sem ga zgoraj opisal. Paradoks je, da so o kulturnih prireditvah pričeli premišljevati ravno ti dribci.