Potem smo šli v kakšno slaščičarno, kakšno tam blizu, ker je avto hyundai dokončno crknil in ni dal nič od sebe, mercedes je itak ostal v Mostah, potem pa na avtobus in domov. Mali se je stiskal k meni in mi zaspal v naročju. Ni se zbudil niti, ko sem ga nosil domov, enih deset minut. Križ me je bolel za popizdit, ker človek, pa magari majhen, ni žakelj in ga ne moreš nekako prelagat, ga moraš držat tako, da njemu paše in to pa matra hrbet, pa še od tetoviranja, kjer so non stop neke prisiljene drže, me je vse bolelo. Dala sva ga v posteljo in navalila. Res je bilo, kot da se vsakič vračam z vojske. Čeprav, ko sem se zares vračal z vojske, sem bolj kurc kaj, ker sem bil star devetnajst let in se nisem znašel. Ni bilo nikjer nobene Maje.