Moram pa reči, da smo se tokrat srečali z izjemno veliko evforijo nekaterih koalicijskih poslancev. Kajti, hoteli ste sprejeti zakon po hitrem postopku, čimprej, ni važno, kakšne so rešitve, dajmo denar, kajti poslovni sistem TAM sredstva rabi, sicer mu preti stečaj! Glejte, in tukaj smo bili prehitri. Poslanci Slovenske ljudske stranke smo predlagali kar nekaj dopolnil. In nekaj ste jih sprejeli. In ta dopolnila so pomembna, kajti vnašajo večjo restrikcijo pri sproščanju garancij, kakor tudi še nekatere druge omejitve. Niste pa sprejeli, kar smo vam takrat predlagali, da se briše možnost pobota z odkupom premoženja, kajti rekli smo, da to ne sme biti v interesu, da se banke na tak način poplačajo. Takrat Državni zbor tega našega amandmaja ni sprejel. Danes Vlada prihaja s popravljenim predlogom zakona v tem smislu, da se lahko odproda samo nepotrebno premoženje, torej dezinvestira se lahko tako, da se nepotrebno premoženje odproda. Vendar je pa vprašanje, katero bo to nepotrebno premoženje, ki bo tako opredeljeno, da se lahko pobota oziroma odproda. To je eno. No, ampak mi nismo kar tako postavljali vseh teh vprašanj, na katere seveda nismo dobili odgovorov. Namreč, kajti poročila Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, so nam dala že takrat dokaj nazorno sliko o stanju poslovnega sistema in nas napotila na upravičeno razmišljanje, da je poslovni sistem v popolnem razpadu in da se je že dalj časa pripravljal na načrtno nedovoljeno obliko lastninjenja, gospe in gospodje, ter da je poslovno razvojno marketinško zanemarjen. Za plasma svojih izdelkov pa se je posluževal prodajnih linij po visokih provizijah tretjim osebam, ki so pomenile v večini prodajo izdelkov izpod polne lastne cene.