V Baumovi izdaji Prešernovih poezij je še več stvarnih pa tudi interpretacijskih napak. Kljub temu je njegov uvodni esej o 'Francetu Prešernu, slovenskem pesniku v stari Avstriji' zanimiv iz več razlogov. Predvsem seveda zaradi dokaj natančnega prikaza Prešernovega nemškega literarnega delovanja v tedanjem dokaj skromnem kontekstu na Kranjskem. Zlasti so zanimive številne Prešernove objave v časniku Illyrisches Blatt. Sem sodi na primer pesem Des Sängers Klage (Pevčeva tožba), objavljena v ljubljanskem nemškem glasilu 15. junija 1833, kjer se očitno zateka po pomoč k nemški besedi, ker si je z odkritimi slovenskimi izpovedmi nakopal sovraštvo pri svojih rojakih, zlasti pa pri cenzorju Jerneju Kopitarju. V pesmi An die Slowenen, die deutscher Sprache dichten (Slovencem, ki pesnijo v nemškem jeziku) se upira nekritičnemu literarnemu delovanju slovenskih rojakov v nemškem jeziku, jezi pa se le zato, ker vse nemško povzdigujejo nad svojo domačo slovensko danost. V tej zvezi pristavi, da mora tisto, kar ponudiš »prebogatim«, biti »žlahtno« (vom edlen Erz), če hočeš doseči ugled pri bralcih večjega naroda.