so bile drsalke. V njenem življenju, seveda. Stara je bila štiri leta, ko je prvič stopila nanje in potem se ni več ločila od njih. Štirinajst let zapored jih je obuvala dvakrat na dan in to vseh sedem dni v tednu, potem je imela pri osemnajstih napornih treningov dovolj. V skokih je bila sicer še vedno med najboljšimi in uspelo se ji je uvrstiti na evropsko prvenstvo, a obvezni liki ji niso šli tako, kot si je želela in preprosto ni bila dovolj dobra za drsalni vrh, v katerem je takrat kraljevala legendarna Sanda Dubravčić. Pa je na pragu polnoletnosti kljub temu, da ji je status vrhunske športnice v šoli omogočal dokaj lagodno življenje, samokritično presodila, da je nastopil čas za nove izzive.