Samo nekaj hiš stran, v smeri proti Pohorju, se nahaja tudi hotel Milena. Sam hotel ponuja nekaj lastnih parkirišč, sicer pa po našem mnenju deluje kot večja domača hiša, kot neke vrste gostišče. Malce nas je zmotilo dejstvo, da je v hotel možno vstopiti samo z zvonjenjem in čakanjem, da pride nekdo odpret vrata - le-ta so namreč z zunanje strani zaklenjena. Tudi notranjost je zelo domača, dnevni bar nas je denimo spomnil na kombinacijo lovskega doma in povečane variante okrašene in prostorne babičine dnevne sobe. Še kamin je v njem. Pa to ne mislimo v negativnem smislu. Hotel, ki ne deluje kot hotel, recimo. Kar sploh ni slabo. Šele ko se povzpneš v gornje nadstropje, opaziš tiste tipične hodnike s tipičnimi oštevilčenimi vrati, ki zakrivajo dokaj čedne svetle sobe, ki imajo skupaj 36 ležišč. Te kljub navidezni preprostosti ponujajo praktično vse, kar hotelski gost želi, tudi priključek za internet in klimo. Hotel je v lasti družine Šenveter od leta 2000 (pred tem se je imenoval Garni hotel Tatjana in je bil v lasti druge družine), sam zajtrk, ki ga ponujajo v sklopu prenočišč, pa ne bi bil nič posebnega, če ne bi ponujali kruh in pecivo iz lastne pekarne Hlebček. Lastnica Milena Šenveter je ponosna na že dve Zlati vrtnici, nagradi za urejenost okolja - temu ne oporekamo. Njihovi gostje so predvsem poslovni gostje, ki si radi odpočijejo pod vznožjem Pohorja, sicer pa je pri njih jasno veliko turistov, predvsem rekreativcev, ki jih privlači bližina mnogih športnih dejavnosti, hkrati pa niso preveč oddaljeni od centra mesta - tja jih podobno kot v primeru hotela Villa Merano in v naslednjih vrsticah opisane Ville Divji petelin loči ena sama vožnja z avtobusom brez prestopanja (številka 6). Največ gostov je pozimi in še posebej med vikendi (turisti smučarji večinoma konec tedna odhajajo domov).