Poleg kaznovalnih so bila ob močvirjih pogosta tudi obredna morišča. To so bili sveti kraji, označeni s kipi božanstev, ki so terjala žrtve. V močvirju pri Braaku v pokrajini Holstein so v šoti našli 2,80 m visoko moško in 2,30 m visoko žensko figuro, božanstveni par, iztesan iz grčaste hrastovine. Keltska, germanska in slovanska ljudstva so častila božanstva, povezana z močvirji. Eno zagotovo najbolj znanih je germanska boginja Freya, po kateri se imenuje Freitag, peti dan v tednu. Od tod tudi vse do danes ohranjena vraža, da je petek najslabši dan v tednu. Sicer pa so zgodnjekrščanski misijonarji pri spreobračanju v veri morali dodobra očrniti tako njeno svetišče, kot njene zaveznike - kačje pastirje. Tudi v slovenskem jeziku se je ohranil slabšalni pomen močvirja kot sinonim za pogrezanje, izgubo tal pod nogami in nezdravo ozračje, simbolno pa celo kot zemeljsko prekletstvo, skratka kraj, ki mu nikakor ne gre zaupati. Zato naj bi bili tudi kačji pastirji hudobne živali, ki v želji, da bi jih pičile, prežijo na nedolžne.