V skladu s sklepi okrogle mize, ki je bila v Trebnjem 13. januarja letos, in glede na terminski načrt ministrstva za okolje in prostor bi morala trebanjska občina - ne glede na nov zakon - prejeti gradivo o primerjalnih študijah variant trase za odseka Pluska-Ponikve (mimo Trebnjega) in Ponikve-Hrastje v začetku julija letos. To se ni zgodilo. Šele na urgenco trebanjske županje Marice Škoda je tik pred torkovo izredno sejo občinskega sveta v Trebnje prispelo pismo direktorice Urada RS za prostorsko planiranje Valentine Lavrenčič, ki pa je po dolgem času spet povsem složne trebanjske svetnike dodatno razkačilo. Posebej jih je razjezil odgovor na zahtevo o vzporedni regionalni brezcestninski povezavi, za kar naj bi bila uporabljena zdajšnja hitra cesta, kolikor je je še ostalo. Iz Ljubljane je bilo namreč ponovno sporočeno, da je ta cesta slovenskemu jugu desetletja dajala boljši cestni standard, kot so ga imeli drugje po Sloveniji in da veljavna zakonodaja države ne obvezuje za zagotovitev vzporedne cestne povezave (ki pa drugje po Sloveniji obstajajo). »Ko sem Jožetu Zimšku iz Darsa rekel, da se po tej cesti zdaj vozi vsaj tisoč ljudi, ki cestnine na avtocesti ne bodo mogli plačevati, nas je ponižal, da razmišljajo o več cestninskih razredih in s tem o vpeljavi nekakšnih socialnih cestnin,« je na izredni seji trebanjskega občinskega sveta povedal predsednik CI Jože Vencelj .