Od 23. rožnika (junija) 1997 veljajo nove cene za telefonske storitve Telekoma. Strogo vzeto, ne gre samo za podražitve, saj so se, denimo, cene v mednarodnem telefonskem prometu celo znižale za 18 odstotkov. Po mojem prepričanju je Telekom pri propagandnem projektu za spremembo cen naredil več napak v stikih z javnostjo. Poteza, ki je mene najbolj razjezila, je bila domiselna raba izrazja in statistike, ki je po mojem mnenju zameglila spremembo cen, v resnici pa je porabnike Telekomovih storitev še dodatno razkačila, ko so zadevo dodobra premislili. Najprej poglejmo izrazje. Telefonski impulz se je podražil samo za 8,6 % (prej je bil 3,91 tolarja, zdaj pa je 4,25 tolarja). Ni sile, porečete? No, domiselnost se začne pri skrajšanju dolžine impulznega intervala za čas večje obremenitve s 5 minut na 2 minuti v 1. območju notranjega telefonskega prometa (poenostavljeno rečeno, v najožjem krajevnem prometu, denimo, znotraj mest). S tem je dejansko izginilo prejšnje najcenejše telefonsko območje, tako da imamo namesto štirih območij sedaj tri. Vsa zadeva me spominja na rahlo podražitev porcije kalamarov, pri kateri pa pride neprijetno presenečenje pozneje, ko porcijo zdolgočaseni natakar dejansko prinese. Ko začnemo ob prijetnem večernem vetriču z zaliva šteti glavonožce, ugotovimo, da so na krožniku namesto desetih samo štirje.