Vsem komentarjem (razen prispevkoma Vlada Miheljaka v Dnevniku, 14. 1. 2004, in Roberta Škrlja v Primorskih novicah, 9. 1. 2004) je bila skupna temeljna ideja, da so Battellijevemu odstopu botrovali bolj subjektivni kot pa objektivni razlogi. To je razvidno iz dejstva, da so novinarji pri povzemanju Battellijevih izjav nenehno ohranjali distanco s pogojniki, kot »saj naj bi bil«, »po njegovem«, »on meni«, »zanje je menda bolje«, »moti ga zakon o državni upravi, ki je menda v neskladju z ustavo«, »če drži, kar v svoji obrazložitvi trdi Battelli«; ali še »Battellijeva interpretacija rezultatov popisa je ena od možnih interpretacij, ki jo je treba obravnavati zato, ker tako čuti pripadnik manjšine«. (Delo, 7. 1. 2004, str. 2) Implicitni dvom v resnost situacije je bil tu podkrepljen še z argumentom, da gre pri navajanju razlogov le za osebne občutke pripadnika manjšine. V tej ideji je tudi videti poveličevanje slovenskega naroda v tem smislu: pomislite, čeprav gre pri vsem bolj za nekakšno občutenje pripadnika manjšine, bomo položaju vendarle posvetili svoj čas. Sicer pa so se odzivi razlikovali le v argumentiranju in načinu poročanja o dejstvih. Nekateri so izpostavljali poslančevo osebno korist, glede na to, da smo v volilnem letu in da si poskuša pridobiti glasove, ker menda ni naredil dovolj za manjšino; drugi so odstop povezovali s skoraj istočasno polemiko o odloku o izvajanju zaščitnega zakona Slovencev v Italiji, ki ne dopušča uveljavljanja dvojezičnosti v mestnih jedrih Trsta in Gorice, in dokazovali celo teorijo zarote, po kateri da je Battelli tesno povezan s politiki v Italiji in bi na ta način izvajal pritisk na Slovenijo; tretji pa so poudarjali, da je poslanec za italijansko narodnost s svojim medijsko odmevnim odstopom hotel še dodatno očrniti državo, ko naj bi z izjavo, da »v Sloveniji ne vdihavamo evropskega duha /.../, prispeval k mozaiku medijske konstrukcije nestrpnosti in utemeljevanju specifičnega tipa slovenske skupnosti kot druščine sebičnežev, ruralnih zaprtežev, prenapetežev in podobnih, ki s svojim vrednostnim sistemom pravzaprav ne spadajo v Evropo«. (Mag, 14. 1. 2004).