Ljubljansko politično prizorišče bo bržkone v obdobju do državnozborskih volitev 2008 osredotočeno na Magistrat in dogajanje na županstvu in v mestnem svetu. Vedno več je takih, ki so prepričani, da bo do takrat župan ohranjal visoko javnomnenjsko podporo in jo uspešno unovčeval za uresničevanje projektov, ki so zanj prednostni (zemljiško-nepremičninsko in gospodarsko področje), hkrati pa utegne zanemarjati nekatera občutljiva vprašanja, ki pestijo različne skupine ljudi in posegajo v kakovost njihovega življenja v mestu. Tako vsaj kažejo predlagane proračunske postavke. Župan bo znal medijsko poskrbeti, da bo v javnosti prevladal vtis učinkovitega in živahnega delovanja, ki mesto prebuja iz zaspanosti, in zagotovo bo vsaj do volitev pri tem uspešen. Najbrž mu je le treba priznati, da bi bili posamezni premiki brez njegovih menedžerskih izkušenj in svojevrstnega temperamenta veliko počasnejši, kot so, ali pa jih sploh ne bi bilo. Čeprav nenehno poudarja, da ni politik, pa vse bolj postaja jasno, da se Janković zelo jasno izreka o tipično političnih vprašanjih, pa tudi takrat, ko gre za izrazito ideološka vprašanja. To mu v ljubljanskem volilnem telesu prinaša dodatne simpatije pri ljudeh, ki se morda s katero od njegovih potez ne strinjajo, a ga vidijo kot enega redkih politikov, ki se upa jasno upreti vladi Janeza Janše.