Dodatno se bo lahko zavaroval vsakdo, kdor je tudi obvezno pokojninsko zavarovan, pogoj za pridobitev pravic pa bo najmanj petletno vpračevanje premij v sklad dodatnega zavarovanja. To pomeni, da ljudje tik pred upokojitvijo na to zavarovanje ne morejo računati. Na višino premije, ki jo bo zavarovanec vplačeval za svojo varnejšo starost, pa vpliva več elementov: eden med njimi je tudi spol, kar pomeni, da bi ženske (z daljšo pričakovano življenjsko dobo in daljšo dobo uživanja pokojnine) plačevale višji znesek. Na premijo vpliva tudi zavarovalno obdobje, pa starost sklenitelja, način dodatnega zavarovanja, naposled pa tudi gospodarjenje zavoda s sredstvi zavarovancev. Morebitni profit sklada bo v celoti namenjen dodatnim pokojninam. Sicer pa se bodo lahko zavarovanci odločili za različne tipe dodatnih pokojnin. Prva je pokojnina brez vračila kapitalizirane premije: zavarovanec jo začne prejemati ob upokojitvi in jo dobiva do smrti. Ko umre, dediči ne dobijo nič, vplačana premija pa ostane zavodu in gre v korist preživelim zavarovancem. To je cenejša oblika dodatnega zavarovanja. Premija je višja, če se človek odloči za pokojnino z vračilom kapitalizirane premije. Če sklenitelj umre, preden užije dodatno starostno pokojnino, se kapitalizirana in obrestovana sredstva vrnejo dedičem. Podobno je tudi s tretjo obliko pokojnine z vračilom premije do 78. leta starosti. Če zavarovanec umre v zavarovalnem odbobju, se denar vrne dedičem. Če pokojnino že uživa, pa umre pred dopolnjenim 78. letom, se izračuna, koliko denarja bi še dobil do te starosti. razliko tudi v tem primeru dobe dediči. Tudi invalidska (tu pravilo o obveznem petletnem vplačevanju ne velja) in družinska pokojnina se lahko dopolnita z dodatno po podobni logiki, na spisku dodatnih zavarovanj pa je tudi dodatna invalidnina.