Cicibana je Božo Kos urejal z velikim veseljem. »V službo nisem nikoli hodil z odporom (razen če se mi je obetal kak dolg sestanek). Vedno sem imel srečo, da sem imel dobre priložnosti za delo. Pri urednikovanju so prijetne in tudi neprijetne plati neprijetne še posebej takrat, ko neko delo zavrneš. Na Cicibanu mi je bilo vse lepo. To lahko zveni smešno, a tako je bilo. Kot da bi vrtnar nekaj posejal, pa bi vse krasno zraslo tak je bil Ciciban. Tudi odziv je bil lep. Urejal sem vse, tudi otroška pisma, dodajal komentarje in užival v tem. Še v nedeljo sem šel v službo. Takrat je bil mir, ni bilo telefonov, poleti sem šel na morje le za štirinajst dni, potem se je spet začelo delo. Vsako leto sem imel za začetek letnika kako novo idejo. To je bilo zelo lepo obdobje in lepa izkušnja.«