Navadna veverica Sciurus vulgaris Linnaeus, 1758 sodi v družino veveric, ki je uspešna in prilagodljiva skupina glodavcev. Prepoznamo jo po dolgem in košatem repu. Barva kožuha je poleti rjavo rdeča, boki so rdečkasti, trebuh pa bel. Rep je navadno temnejši od hrbta. Zimska barva kožuha je podobna poletni, vendar so boki navadno srebrno sivi, prav tako ji pozimi na ušesih zrastejo do 3 cm dolgi čopi dlake. Barva navadnih veveric je zelo variabilna, tudi znotraj iste populacije, na splošno pa so mlade živali temnejše od odraslih. Pri nas živi v vseh tipih gozdov, od iglastih in mešanih do listnatih. Najbolj ji ustrezajo večje sklenjene gozdne površine, pogosta pa je tudi v parkih in zelenih površinah v mestih. Navadna veverica je prilagojena življenju na drevju, po katerem dobro pleza in skače. Telesne prilagoditve na življenje v drevesnih krošnjah so usmerjene v zmanjšanje telesne mase, zaradi česar imajo veverice razmeroma drobne kosti in nesorazmerne dolge zadnje noge, namenjene plezanju in skakanju. Prsti so dolgi in z njimi se oprijema vej. Prav tako so opremljeni z ostrimi kremplji, s katerimi pleza po drevesnem lubju. Pri tekanju po vejah in skakanju z veje na vejo lovi ravnotežje z dolgim in košatim repom. Veverica se nerada spusti na tla, po katerih se giblje z dolgimi skoki. Na tleh se ne počuti varno, nanje pa se spusti predvsem zaradi nabiranja hrane in za tek do dreves, ki jih ne doseže s skokom. V prehrani je pretežno rastlinojed, uživa sadje, semena, glive in zelišča. Živalska komponenta je v prehrani slabše zastopana, vključuje pa žuželke, ptičja jajca in manjše ptiče. Hrano tudi skriva, vendar večjih shramb ne dela. Zime ne prespi in brez hrane ne vzdrži dolgo. Aktivna ja podnevi. Noč in neugodne vremenske razmere prebije v gnezdu. Tega zgradi iz vej, od znotraj pa ga obloži z mahom, travo in drugim mehkim materialom. Gnezdo zagozdi v pazduhi vej, lahko pa ga zgradi tudi v večjem drevesnem duplu. Samice se pričnejo pariti februarja, brejost traja 36–42 dni, v leglu je 1–6 mladičev, navadno pa trije. Samica jih doji 7–10 tednov. Koti dvakrat na leto. Življenjska doba veveric traja 5–6 let, v ujetništvu doživijo tudi do 10 let. Bližnja sorodnika navadne veverice sta svizec in tekunica. Svizec živi na planinskih travnikih tudi v naših Alpah, tekuničin življenjski prostor so nižinski travniki. Nam najbližje živi v Vojvodini in ob Nežiderskem jezeru na vzhodu Avstrije. Obe vrsti sta prilagojeni na življenje v brezdrevesni stepi in se za razliko od drevesne veverice skrivata v podzemnih rovih, katere sama izkopljeta. Navadna veverica je zaščitena živalska vrsta, lov nanjo je prepovedan, prav tako ni dovoljeno uničevati njenega življenjskega prostora.