Tokrat ni prav nič drugače. Le znanje in izkušnje so našli drugje. In to je opaziti takoj, ko se 4007 pojavi pred vami. Oblikovno prvi Peugeotov SUV zagotovo ne bo v ponos hišnega oblikovalskega oddelka. Tega pa verjetno ne moremo reči za njegovo prednjo masko, ki je edina izrazito Peugeotova, agresivna kot se le da in brez dvoma oblikovalsko najbolj dovršen del tega avtomobila. Vse drugo je moralo (tudi zaradi proizvodnih zmožnosti) ostati znotraj zahtev Mitsubishija. Kako zelo stroge so bile te, se še bolje odraža v notranjost. Tiste, ki so vajeni Peugeotovega oblikovalskega sloga, lahko to celo nekoliko zmede. Za armaturno ploščo sicer ne moremo napisati, da je nezanimiva, in še manj, da je neizkoriščena ali neuporabna, vseeno pa drobnih oblikovnih detajlov, ki smo jih vajeni v Peugeotih, tu ne boste našli. Plastika je trda, sklop klimatske naprave namesto stikal in zaslona iz tekočih kristalov sestavljajo trije vrtljiv gumbi, fiksno vpet naslon za roke med prednjima sedežema v prvi vrsti igra vlogo predala in šele nato naslona, gumb za sprehajanje po enosmernem potovalnem računalniku je namesto na obvolanski ročici na armaturni plošči (levo od merilnikov), volanski obroč je nastavljiv le po višini in ne nazadnje vrata, ko jih zaprete, ne zadonijo s prijetnim 'dum', ampak se oglasijo z znanim, za ušesa bolj cenenim zvokom 'plenk'. A z vsem tem ne bi bilo prav nič narobe, če ne bi govorili o avtomobilu, vrednem skoraj 34 tisoč evrov.