Nekaj posebnega so bila tudi okna. Navadno so kupovali tako imenovana surova, se pravi nepobarvana in jih je bilo potrebno še prebarvati in potem stalno obnavljati opleske. Industrijska okna so bila najprej vezana in zastekljena z navadnim steklom. V bistvu je šlo za dva okvirja, ki sta bila speta, v odvisnosti od izdelave pa so se bolj ali manj rosila. Sistem kot tak ni bil slab, je pa zahteval natančno izdelavo in kakovosten les, ki ga tedaj v glavnem še ni bilo voljo. Podobno je veljalo tudi za škatlasta okna. Večji, kot je prostor med okni, bolje izolirajo, če pa povsod piha in sopiha, o kakšni toplotni zaščiti seveda ni niti govora. Vsaj za zračenje v stanovanjih je bilo takrat dobro poskrbljeno in je bilo morda manj vlage po kotih, ne pa toliko, kot je je danes. Lastniki "zračnih" oken zamenjajo stara s sodobnimi, lesenimi ali pastičnimi, zatesnijo stanovanja kot balon, ne zračijo, ob tem pa še stene ne dihajo, zato se posledice kaj kmalu pojavijo v obliki temnih madežev po kotih.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
posebnega poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, množina, srednji spol
tudi tudi členek
okna okno samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
Navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
kupovali kupovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
imenovana imenovan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
surova surov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
nepobarvana nepobarvan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
potrebno potrebno splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
prebarvati prebarvati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
stalno stalno splošni prislov; nedoločena stopnja
obnavljati obnavljati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
opleske oplesk samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Industrijska industrijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
okna okno samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, množina, srednji spol
najprej najprej splošni prislov; presežnik
vezana vezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
zastekljena zastekljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
navadnim navaden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
steklom steklo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
V v predlog; mestnik
bistvu bistvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
šlo iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, srednji spol
za za predlog; tožilnik
dva dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, tožilnik
okvirja okvir samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, tožilnik
ki ki podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, dvojina, moški spol
speta spet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
odvisnosti odvisnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
od od predlog; rodilnik
izdelave izdelava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bolj bolj splošni prislov; primernik
ali ali priredni veznik
manj manj splošni prislov; primernik
rosila rositi glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
Sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
tak tak kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
slab slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
zahteval zahtevati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
natančno natančen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
izdelavo izdelava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
kakovosten kakovosten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
les les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
tedaj tedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
glavnem glaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
še še členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
voljo volja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Podobno podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
veljalo veljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
tudi tudi členek
za za predlog; tožilnik
škatlasta škatlast splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
okna okno samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Večji velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prostor prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
med med predlog; orodnik
okni okno samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
bolje dobro splošni prislov; primernik
izolirajo izolirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
če če podredni veznik
pa pa priredni veznik
povsod povsod splošni prislov; nedoločena stopnja
piha pihati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
sopiha sopihati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
o o predlog; mestnik
kakšni kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
toplotni toploten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
zaščiti zaščita samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
seveda seveda členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
niti niti členek
govora govor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Vsaj vsaj členek
za za predlog; tožilnik
zračenje zračenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
stanovanjih stanovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
poskrbljeno poskrbljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
morda morda členek
manj manj splošni prislov; primernik
vlage vlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
po po predlog; mestnik
kotih kot samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ne ne členek
pa pa priredni veznik
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
Lastniki lastnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zračnih zračen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
oken okno samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
zamenjajo zamenjati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
stara star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
sodobnimi sodoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
lesenimi lesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
ali ali priredni veznik
pastičnimi pastičnim samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zatesnijo zatesniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
stanovanja stanovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
kot kot podredni veznik
balon balon samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ne ne členek
zračijo zračiti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
ob ob predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
še še členek
stene stena samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
dihajo dihati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
posledice posledica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
kmalu kmalu splošni prislov; nedoločena stopnja
pojavijo pojaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
obliki oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
temnih temen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
madežev madež samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
po po predlog; mestnik
kotih kot samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar