Janez Povšič, tukajšnji župan, pove, da je obrtna dejavnost tudi v njihovi občini, ki šteje kakih tri tisoč prebivalcev v 39 vaseh, zadnja leta dobila krila. Imajo namreč kar okoli sto obrtnikov, največ je avtoprevoznikov, cementninarjev in mojstrov za obdelavo kamna, imajo lastno klavnico in na daleč poznano mesnico, še vedno pa se veliko Škocjancev vozi na delo v bližnje tovarne. Menda je škocjanski kraj spravila pokonci prav industrija. Ljudje so si našli delo v Novem mestu, Šentjerneju, zadnja leta tudi v domačem Bramacu in Strešnikih, kmetijstvo je bilo za povrh. "Se pa časi zadnja leta čudno spreminjajo. Kriza v industriji, stečaji in odpuščanja, vse to bo povzročilo, da bo kmetija postala osnovna, delo v tovarni pa dopolnilna dejavnost." Nekateri podjetnejši posamezniki že stopajo na to spreobrnjeno pot, mednje zanesljivo sodi družina Kralj iz Dobruške vasi. Živijo od kmetijstva, pečajo se z živinorejo in oddajajo mleko, večji del zaslužka pa prinaša vinogradništvo. Na kakih dveh hektarjih vinogradov pridelajo na leto okoli 10 tisoč litrov vina, v glavnem cvička in kakšno petino belega. Poleg neugodnega vremena, ki letos neusmiljeno pere trgače in je povzročil, da so jagode začele prehitro gniti, bodočega gospodarja Marjana najbolj skrbi, kako bo s prodajo. V kleteh imajo mnogi vinogradniki še lansko letino, te se bodo morali znebiti z zniževanjem cen, to pa bo za sabo potegnilo padec cen letošnjega pridelka. "Naši sodi so prazni, smo vse vino prodali gostilničarjem in zasebnikom, a to še ne pomeni, da bo šlo tudi v prihodnje tako. In poglejte, kaj dela država. Ob vse višjih stroških in vse dražjih škropivih ter gnojilih ponuja za liter vina 60 tolarjev. Saj je bolje grozdje kar na trsu pustiti, bo najmanj izgube. Prepričan sem, da kmetje vina po tako mizerni ceni ne bodo dali iz kleti."