Kljub vsemu lahko porečemo, da se na sliki, če smo zelo prizanesljivi, v nasprotju z njenim naslovom, vendarle nekaj dogaja; v to nas prepričujejo proge in zanimiva oblika, ki jo slednje oblikujejo. Toda, kaj poreči recimo ob pogledu na sliko Gozdičasta skupina 1 Bricea Mardena, ki je pravokotno platno, poslikano v eni sami barvi? Eden od problemov tovrstnih slik je, da še tako dobra reprodukcija ne more niti približno prikazati njihovih resničnih kvalitet. Mardenove slike so po večini naslikane v pridušenih Fotografija prikazuje rob slike barvnih odtenkih, ki se izogibajo površnemu opisu. Barva Bricea Mardena na katerem so na omenjeni sliki se npr. giblje v spektru med olivno zeleno, razvidne sledi številnih plasti barve in dinamika procesa modro-zeleno in sivo barvo, in če bi jo skušali z besedami gradnje slike. opisati ljudem, ki je niso videli, bi si najverjetneje vsakdo zamislil drugačen barvni odtenek. Poleg tega je slika narejena s posebno mešanico oljnih barv in voska, zato ima površino brez sijaja, barva pa pušča vtis, kot da je nekoliko odmaknjena od nosilca. Podroben ogled nam razkrije drobna odstopanja v barvni nasičenosti, kar daje površini posebno draž. In če smo še malo bolj vsiljivo zvedavi, nam neuokvirjeni robovi slike razkrijejo številne plasti, preko katerih Brice Marden (1938) je umetnik zgradil sliko (in nam očitno želi to tuAmeriški slikar, katerega dela, nastala di razkriti). Slike, kot so Gozdičasta skupina 1, v šestdesetih letih, so vsaj navidez blizu minimalizmu, vendar ga od del zahtevajo potrpežljivega gledalca, ki si bo vzel čas minimalistov ločijo dokaj jasni namigi na prisotnost lastne izkušnje in poglobljeno za ogled, čeprav je slika zgolj to, kar vidimo: velizanimanje za barvo in teksturo nanosa. ka površina, zapolnjena v eni barvi. Mardena uvrVelika, pretežno monokromna platna je pogosto združeval v večdelne enote, kar ščamo med slikarje minimaliste, ki so v šestdesetih je v kasnejših letih doseglo vrhunec v na letih XX. stoletja ustvarjali likovna dela s kar najbolj novo opredeljenem razumevanju klasične oblike in pomena triptiha. skopim izborom likovnih prvin. Njihovo odločitev lahko razumemo kot reakcijo na dramatičnost in čustvene ekscese slikarstva predhodne generacije, ki se je naslanjala na izhodišča evropskega ekspresionizma iz začetka stoletja, in slikarstva notranje nuje, kot ga je zagovarjal Kandinski. Na neki način je ustvarjanje minimalistov, nasprotno, iskalo svoje korenine v kubizmu (že kubisti so trdili, da je slika objekt) in konstruktivističnih idejah ruske avantgarde, vendar se zdijo te navezave oddaljene in interpretacije kubizma zelo samovoljne. Mardenove slike presenetljivo pogosto nosijo