Skoraj vsi digitalni fotoaparati danes v glavo datoteke JPEG zapišejo še informacije, ki so združljive s standardom EXIF (Exchangable image file). Ta standard se je rodil leta 1996 na pobudo japonske zveze industrije elektronike in informacijske tehnologije (JEITA). Odtlej so ga stalno izboljševali in dopolnjevali, zadnja različica ima številko 2.2 in obsega tudi informacije, ki jih lahko uporabljajo tiskalniki (seveda tisti, ki so združljivi z Exif 2.2) za doseganje boljših reprodukcij na papir. Pravzaprav so v standard kar vgradili Epsonovo tehnologijo PIM (Print Image Matching), ki tiskalniku »pove«, v kakšnih razmerah je bila slika posneta, tako da lahko ta barve obdeluje ustrezneje za različne slike. Prav zaradi te zmožnosti različico 2.2 izdelovalci imenujejo tudi kar Exif Print (še posebej izdelovalci tiskalnikov). Glava datoteke JPEG, ki je združljiva z Exif, zajema podatke o času osvetlitve, velikosti zaslonke, načinu delovanja bliskavice, goriščni razdalji, načinu prilagajanja bele točke. Tiskalnik zna te podatke prebrati in sliko nato ustrezno obdelati, preden jo natisne. Tako bo ob uporabi bliskavice »videl«, da kak predmet ni dovolj osvetljen, in ga skušal popraviti, ob uporabi samodejnega določanja temperature bele bo skušal dodatno popravljati barve, ob uporabi ročnega pa ne, vrsti prizora bo prilagodil kontrast, zasičenost, ostrino itd.