Sredi vseh teh dogajanj se je pojavila cesarica Marija Terezija, ki je zasedla prestol leta 1740. Bila je prijazna, pobožna, rada je imela svoj narod in bila je mati šestnajstih otrok. Ustanovila je cesarsko lekarno, kjer so dvorni služabniki lahko dobivali brezplačne zdravniške storitve in uvedla je cepljenje proti kozam. Bila je dobra šivilja in je zelo rada pela. Prav zares je imela rada glasbo vseh vrst in često je naročala operne in koncertne prireditve v dvorcu Schönbrunn, prijetnem bivališču, ki ga je imela dosti raje kot mračen Hofburg. Vodja njenega orkestra je bil Christoph Gluck (oče sodobne opere); to je bil čas, ko je Joseph Haydn pel pri Dunajskih pojočih dečkih. S svojim soprogom Francem Štefanom Lotarinškim je Marija Terezija vodila cesarstvo skozi tri vojne (z izgubo Šlezije), reformirala davčno politiko in upravo, zavarovala državno zakladnico in poskrbela za diplomatske poroke vseh svojih otrok, razen za ljubljenko Marijo Kristino.