Priučene šivilje so se bodisi naučile šivati kar same po narejenih oblačilih ali pa pri kateri od poklicnih šivilj. Leta 1913 se je na Dobravicah rojena ženska s srednje kmetije in gostilne tri mesece učila šivati v Moverni vasi pri poklicni šivilji, ki je imela za vsa oblačila temeljne kroje (Golobič *1913). Poklicne šivilje so bile nekoliko dražje kot priučene, bile so tudi izjeme. „Dobra šivilja je bila na Podrebru. Šimončeva Francka je bila najboljša šivilja v semiški fari, šivala je še po drugi svetovni vojni. Šivala je obleke in plašče. Imela je zmerne cene. Bila je točna za probo.“ (Ramuta *1921) „Šivilja iz Moverne vasi je okrog leta 1930 za delo navadne ženske obleke računala pet dinarjev. Kopač (Krojač?) pa je zaslužil od šestih zjutraj do noči za eno srajco.” (Golobič *1913)