Kot je videti, nekaj odpisanih vidi svojo prihodnost v podobnem penzijskem udobju. Tako prvak treh poslancev nacionalne desnice Ivan Verzolak jezno pribija, da je ustavno sodišče, kar njega zadeva, razsodilo za nazaj. Ko je on kandidiral za poslanca (na listi Jelinčičevih nacionalistov), je namreč sloviti penzijski 39. člen zakona o poslancih še veljal. Tudi danes bi mnogi strokovnjaki iz gospodarstva - in ti bi bili državnemu zboru zelo potrebni - kandidirali, je prepričan Verzolak, če bi vedeli, da jim ni kaj skrbeti, če bi jim ob koncu mandata nekaj let manjkalo do pokojnine. Lahko bi celo povedal njihova imena, a jih ni. To mora biti urejeno, je skušal svoje poslanske kolege v parlamentarni administrativni komisiji prepričati ta poslanec, ki zadnje čase podpira vse pomembnejše predloge vladajoče koalicije. Zlobneži vedo povedati, da zato, ker so mu obljubili ugodno poslansko penzijo. Toda za kaj takega je treba sprejeti ustrezen člen zakona, ki bo nadomestil tistega, ki ga je razveljavilo ustavno sodišče. Popolnoma nesprejemljivo je pri tem obnašanje nekaterih poslancev, ki se ne upajo izpostaviti in si na ta račun iz ozadja nabirajo poceni volilne točke, se je pridušal omenjeni poslanec, ki ga prištevajo med odpisane! No, predčasna poslanska pokojnina je gotovo nekaj takega, za kar se splača pritisniti tudi na občutljive strune. Morda je zato Verzolak ošvrknil tudi novinarje, ki da prepogosto pozabljajo, da pri nas "pet tisoč oficirjev jugo armade dobiva pokojnino". In še nekaj tisoč tujcev tudi, je poslanec skušal odvrniti vsak dvom od prepričanja, kako pri lastnih poslancih ne bi smeli biti take cicije. Tudi tokrat ni bil uspešen.