Rudolf že tri leta s svojo družino zahaja v Auronzo v Dolomitih, saj pravi, da ni zelo turističen kraj, ima pa lepe terene – od strmih do zelo položnih. »Pa gneče ni, skoraj sam si na progi ... Ne prenesem gneče, takrat mi je brezvezno smučati pa še več možnosti je za nesrečo,« pravi Rudolf. V Auronzo zahaja predvsem zato, da lahko v miru uči smučati svoja otroka, Krištofa in Veroniko. »Naš tempo je tak, da smučamo skoraj sedem ur na dan, vmes imamo le odmor za kosilo.« Letos je bil njegov največji uspeh pri smučanju, da se je Veronika priključila na krožec oziroma krožnik. »Tudi Krištof je do Veronike začutil pokroviteljstvo, on je skrbel za njo. Pet dni smo smučali le zato, da je Veronika dobila pogum in krožnik pod `rito`. Videti je bilo pa tako, kot da bi eno vrečko obesil na tisti krogec.«