Leta 840 je Pribina dobil od kralja Ludvika v fevd del Spodnje Panonije okoli reke Zale in se z dvorom naselil ob njej. V gozdu in močvirju je sezidal utrdbo Blatograd in začel kultivirati zemljo. Njegov trud je kraje oživil, novi naseljenci pa so bili predvsem Nemci in Slovenci. Prvih je bilo veliko več kakor drugih, kar kažejo znana imena. Od 36 krajevnih imen, ki jih je sredi 9. stoletja najti v Pribinovi Spodnji Panoniji, je samo osem slovenskih, triindvajset nemških in pet starega domačega izvora. Pribina se je v frankovski službi izkazal. S kultiviranjem in naseljevanjem zemlje je utrdil frankovsko oblast na vzhodu in si pridobil velike zasluge za državo. Zato je 12. oktobra 847 dobil od kralja Ludvika v Regensburgu v last vso zemljo, ki mu je bila prej dodeljena v fevd. Tako je nastala po svoji strukturi pretežno slovenska, po izvoru njenega ustanovitelja pa slovanska država, ki je obsegala ozemlje od srednje Mure in Rabe na severu do Drave na jugu, od dravskih sotesk med Pohorjem in Kozjakom na zahodu do bolgarskih meja ob Donavi in v Sremu na vzhodu.