S Hartnidom I. so se rodbinske posesti povečale, saj je pridobil gospoščini Vurberk in Humperk na Koroškem, skupaj z grbom izumrlih gospodov Humperških, toda šele njegov starejši sin Friderik V. Ptujski, »politična vetrnica štajerskega interregnuma«, je znova posegel v visoko politiko. Potem ko je ogrski kralj Bela IV. v boju za dediščino Babenberžanov leta 1254 zasedel Štajersko, se mladi Friderik V. omenja kot štajerski maršal po ukazu ogrskega kralja. S pridobitvijo te vplivne službe je Friderik V. dobil od kralja Bele v fevd gradove Dranek, Središče in Borl. Vendar štajerski plemiči niso bili zadovoljni z ogrsko vladavino in so si želeli oblast »zlatega in železnega« češkega kralja Otokarja II. Po ogrskem porazu proti Otokarju II. leta 1260 srečamo Friderika V. na strani zmagovalca. Friderik V. se je leta 1268 z vojsko češkega kralja udeležil bojnega pohoda proti Prusom in Litvancem. Toda nezadovoljstvo z Otokarjevo vladavino je bilo čedalje večje. Leta 1276 so se voditelji štajerskega, koroškega in kranjskega plemstva, med njimi kot eden vodilnih tudi Friderik V. Ptujski, zbrali v samostanu Rein pri Gradcu in prisegli zvestobo novoizvoljenemu kralju Rudolfu Habsburškemu. Friderik V. se je z velikim oddelkom vitezov na Rudolfovi strani bojeval v znameniti bitki na Moravskem polju 26. avgusta 1278, za kar ga je Rudolf bogato nagradil. Ob ogrski meji mu je dovolil sezidati utrdbo Ormož.