Zgodovinske osebnosti nimajo posebnega vpliva na običajne ljudi. Imajo pa ljudje odnos do njih, naj bo pravičen ali ne. V mojem romanu je na primer ded Ferenc rekel ob sarajevskem atentatu: "Tega kralj Ferenc Joška že ne bo odpustil srbskim razbojnikom!" S tem je pokazal svoje sočustvovanje do kralja, ki so mu ubili dediča. A že kmalu, ko je taisti Franc Jožef spravil svoje narode v vojno, v kateri so padli milijoni, so oficirji hodili po prekmurskih hišah in nabirali med ljudmi zlato za topove. Ded Ferenc jim je dal tri najmanjše zlatnike, druge je skril. V zameno je dobil od kralja železno ploščico z napisom "Zlato sem dal za železo". Ferenc je to ploščico nabil na svinjak in tam je ostala za vedno. S tem je izpričal svoj odnos do vladarja. In približno tak odnos imam tudi sam do politikov.