Potencial dvoekranskega dizajna, pri čemer je spodnji sposoben zaznavati žoke, ni očigleden. Ampak da je DS v svetu prenosnih špilavnih napravic zares nekaj svežega in prelomnega, ti postane jasno v trenutku, ko naložiš prvo namensko igro. Lahko gre za Super Mario 64 DS, v katerem junake analogno vodiš z drsenjem peresca ali zatiča na trakcu po ekranu; za WarioWare: Touched!, kjer z drgnjenjem odstranjuješ zaplate svinjarije, povezuješ like in žagaš drva; ali za Project Rub, kjer zaslon rabi kot medij, prek katerega babi odpenjaš knofe na obleki, skladno s tem, ali gumb pravočasno zadeneš. Čarobna beseda je intuitivnost: nobenega prilagajanja in privajanja ni, gibi so povsem naravni, kot bi risal ali pisal, kar dandanes vsakdo počne od najbolj ranih let. V skladu s tem zna DS po eni strani uporabljati sleherni igričarski nepismenež, po drugi pa se zdi samosvoj tudi tistim, ki so držali v roki že vsako prenosno konzolico. Zaradi svoje nravi je nadzor povsem analogen in primeren tako za desničarje kot za levičarje, morebitno odličnost kontrolnih shem pa izjemno lepo odraža demo Metroid Prime: Hunters - First Hunt, ki ga dobiš ob nakupu. V tej 3D streljanki se premikaš s križcem ali gumbi na desni, streljaš z L ali R in se obračaš z drsenjem peresa po ekranu. Sistem je natančna preslikava WSAD+miške z računal, pri čemer pero simulira podganico. Dvomim, da bo analogna gobica na PSPju ustvarila tako fantastičen občutek. Namečkoma je ka