Spoštovana gospa Magdalena, dolgo že spremljam vašo rubriko, zato sem se odločila, da vam pišem. Zadnjih šest mesecev tudi šest je hudičevo število se me drži takšna smola, da sem pomislila že na vse mogoče. Naj povem, da sem stara 23 let, delavka v tovarni, poročena, mama dveletnega sinka. Drugače je vse v redu, ampak zadnje čase me razjeda misel, da sem prekleta. Naj vam povem, kaj se mi je zgodilo v nekaj mesecih. Najprej sem si v prometni nesreči zlomila nogo. Ker je bil zlom kompliciran, sem bila dolgo v bolnici. Potem sem ležala doma, in ko sem se postavila na noge, sem se šla peljat s kolesom, ker je bilo zame lažje goniti kolo kot hoditi. Ko sem se tako peljala skozi mesto, je pred mano nekdo ustavil avto in nepričakovano odprl vrata. Zaletela sem se vanje, padla in spet pristala na urgenci. Zdaj sem na bolniški in prepričana sem, da je nekdo nadme priklical prekletstvo, saj ni normalno, da se človeku vse to zgodi v normalnih okoliščinah. Poleg tega, da sem razbila avto, sem uničila kolo, in da bi bila mera polna, je pred tremi dnevi moj sinko dobil norice. Kaj mislite, draga Magdalena, naj si priskrbim kakšen talisman proti urokom ali naj lepo mirno počakam, da bo nesrečno obdobje mimo? Naj povem tudi to, da se mi redno dogaja, da mi pot prekriža črna mačka. Takrat vedno pljunem čez ramo, in če se le da, naredim ovinek. Razmišljala sem že o tem, da bi obiskala kakšnega terapevta ali psihiatra, a me je sram. Živim namreč v majhnem mestu, kjer se vsi poznamo med sabo, in ljudje bi hitro začeli govoriti, da sem nora. Vse to sem tudi povedala možu, a se je samo smejal, zato mu teh stvari zdaj ne govorim več. Prosim, pomagajte mi, saj sem že čisto obupana.