Hočejo reči: filmi niso zlo, ker nas ne morejo naučiti zlih dejanj. Nasilje filmom ne škodi, ker ga ni mogoče posnemati. Nerodno je le to, da bejbe ugotovijo, da se je pa nekaj vendarle mogoče naučiti iz filmov. Kaj? Seksanja! Kar je slabo - seks je namreč nevaren. Če seksaš, lahko zanosiš. Če seksaš, imaš težave. Seks je zlo. Poanta: seks je mogoče posnemati, zato je bolje, da ga v filmih ni. In glej, no, glej - Hollywood že tradicionalno v filme spušča nasilje, seksa pa ne. Še joškov ne. Tudi v tem filmu so genitalije le narisane - na ginekološkem plakatu. Ni čudno, da si bejbe med ropom na glave nataknejo kondome - no, v nekem smislu. Film Cukr & poper, sicer satirična, absurdna clueless parodija pom-poma, obsedenosti s popkulturo in socialnih elit, je v resnici le apologija hwoodske produkcije, ki dovoljuje nasilje, prepoveduje pa seks, jasno, na puritansko-krščanski način, katerega stranski produkt je mit o brezmadežnem spočetju, ki v tem filmu histerično mutira v mite o brezmadežni defloraciji (orgazem med ježo na konju kot defloracija), Jezusu Kristusu kot seks simbolu (gol & poten, huh) in formalizaciji seksa (bejbe dobijo menstruacijo na isti dan).