Tradicionalna, 5. prireditev Tek hoja za življenje za preživele z rakom (po licenci Ameriškega združenja za raka ACS), je tudi tokrat potekala na stadionu v Žalcu v organizaciji Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s predsednico Viktorijo Rehar na čelu. Častna pokrovitelja sta bila Ministrstvo za zdravje RS in evropski poslanec Lojze Peterle, pokrovitelj prireditve pa Občina Žalec. Predvideni tradicionalni tek (400 m po stadionu) ni bil izvedljiv, ker je preveč deževalo. Zato se je prireditev odvijala pod šotorom. Udeležile smo se je tudi članice Skupine za samopomoč žensk z rakom dojke Celje. Vztrajnost in našo žilavost smo dokaza le tudi na tej prireditvi in prav ponosne smo bile na naše Društvo in našo skupino, saj smo prav v njej pridobile svojo samozavest. Hoja je potekala simbolno pod šotorom. Dotaknili so se nas številni nastopi otrok iz vrtca in osnovnih šol. Na koncu smo si rekle: Nasvidenje na naslednji prireditvi Tek – hoja v letu 2009. Saj smo zdrave, mar ne? Milena Jerman Zapeljali smo se mimo Ljubljane proti gorenjski magistrali do Kranjske Gore, kjer nas je jutranja kava dodobra prebudila. Krenili smo naprej v Trbiž in se ustavili na tržnici, da bi morda kaj nakupili. Rečeno storjeno in zadovoljstvo je bilo tu! Sledil je ogled cerkvice in že smo nadaljevali pot do Rabeljske ga jezera. Alenka nam je nazorno opisala znamenitosti in povedala tudi legendo o nastanku jezera, ki ga najlepše ilustrira misel: V stiski spoznaš prijatelja! Rabeljsko jezero se nam je prikazalo v vsej svoji lepo ti z otočkom, ki se imenuje Otok dobrih ljudi. Pot smo nadaljevali čez Predil. Ob kratkem postanku avtobusa nas je Alenka opozorila na kip spečega leva, ki so ga postavili Avstrijci v čast francoskim vojakom iz časa Napoleona. Prevozili smo vas Strmec in že smo bili v Logu pod Mangartom. Pogled na Mangart, ki se je lesketal v vsej svoji veli čini. Čudovita narava, nešteto slapov in prelepa okolica. Mir. Balzam za dušo. Prešinili so me občutki, kot da se ni nič zgodilo; pa vendar se je tiste usodne noči gora dobesedno odrezala od sveta in pokopala pod sabo človeška življenja. Kaj hočemo, zoper naravo nimamo moči. V neposredni bližini je vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne. Ob pogledu nanj me misli spet ponesejo k padlim, z željo, da se grozote vojne ne bi nikoli ponovile. Če smem dodati še Trubarjevo misel: Stati inu obstati!, pa pojdimo k vratom. Tu je speljan tunel rov, kjer so rudarji iz bližnje in daljne okolice hodili, pozneje pa se tudi vozili na delo v Rabeljski rudnik, kjer so kopali svinčevo rudo. Naslednji ogled je ponujala slikovita trdnjava Kluže, sezidana leta 1882 na robu divjega kanjona reke Koritnice, kjer potekajo najpomembnejše prireditve v poletnih mesecih, festival Kluže in nastopi glasbenih skupin. V Bovcu v hotelu Alp so nam z dobrim kosilom potešili lakoto in žejo. Sprehodili smo se do cerkvice v gotskem slogu, ki pa je v obnavljanju. In že se peljemo proti domu, ko nam Alenka spet »teži« s pogledom na desno na slap Boka, ki je gotovo najmogočnejši slap v Sloveniji. Naj omenim še