Samo se ni kaj dosti spremenilo. V slovenskem prostoru narediti dober slovar je zahteven organizacijski zalogaj. Korpus je zelo dober gradivni temelj, seveda pa moraš imeti dobro opremljeno in solidno plačano ekipo, s tem pa se zatika, ker se tovrstne dejavnosti pri nas financirajo iz znanstvenih projektov. Slovar je bistveno teže plačevati le iz tega naslova, ker gre za zahtevno strokovno delo, znanstveno pa ne odkriva kakšnih novih obzorij. Država si noče ali ne more izmisliti načina, kako bi slovarsko dejavnost izdatneje financirala. To dokazuje tudi Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko, kjer je za slovarske dejavnosti namenjeno manj kot za znamenito sinhronizacijo tujih filmov v slovenščino. Po drugi strani se kapital v slovarje obotavlja vlagati. Raje vlaga v izdelke, ki se na trgu sorazmerno hitro obrnejo. Previden je tudi zato, in tu ima prav, ker ni podatkov, da bi ljudje slovarje dejansko uporabljali. Toda to, da te neki slovar spremlja od srednje šole in lahko čez pet ali deset let kupiš novo različico, ali jo za majhno doplačilo naložiš z interneta, je bil in je še vedno naš načrt.