Za dr. Ljubico Marjanovič Umek, razvojno psihologinjo s filozofske fakultete, je predlagana odprava splošnega učnega uspeha neprimerna. »Učenčev splošni uspeh razumem kot pokazatelja otrokove široke razgledanosti na različnih področjih, ki so prepoznavna prav v vseh predmetih v osnovni šoli, zato ne vidim nikakršne potrebe po njegovem ukinjanju. Ne gre za navajenost ali morda nepoznavanje nekaterih novejši teorij, npr. Gardnerjeve teorije več inteligentnosti, temveč za nujno razumevanje otrokovega razvoja in učenja v šolskem kontekstu, ki je mnogo bolj celovit in tudi specifičen v posameznih kulturnih okoljih.« Po njenem bo moralo šolsko ministrstvo tudi pojasniti, kaj bi pomenila ukinitev učenčevega splošnega uspeha v povezavi s prehodi učencev ali dijakov na višjo stopnjo izobraževanja. Več slovenskih raziskav in analiz kaže, da je splošni učni uspeh dober napovednik posameznikove uspešnosti med obveznim izobraževanjem in pozneje na srednje- in visokošolski ravni izobraževanja. Učenčev splošni uspeh, če bo predlagana rešitev sprejeta, ne bo vpisan v spričevalo, srednje šole in fakultete pa bodo, denimo, lahko same izračunale povprečen učni uspeh in ga kot enega od meril upoštevale pri vpisu na šolo ali fakulteto. •