Češnja vsebuje obilo vitamina C, folne kisline, kalcija, železa in kalija. Zelo pomembna snov, ki je v njej, pa je antocian, ki gradi vezno tkivo in je zato učinkovit antioksidant. Ima tudi to moč, da blaži vnetja, bolečine pri artritisu in paradontozo. Vsebujejo snovi, ki napenjajo kožo in tako zavirajo staranje. Zaradi majhne količine maščob, soli in beljakovin se zelo obnesejo pri bolniški dieti, posebej pri srčnih, ledvičnih in boleznih obtočil, protinu in revmi. Češnjev kompot je krepčilen in osvežujoč, po njem pa naj segajo tudi srčni bolniki. Češnje lahko zobajo tudi sladkorni bolniki, saj sladkor, ki ga vsebujejo, imenovan levuloza, organizem lahko asimilira in jim ne škoduje. Vsebujejo tudi vitamin A, ki koristi očem. Predvsem pa so dober diuretik, ki močno žene na vodo. Če imamo po fizični vadbi razbolele mišice, po njej spijmo čašo češnjevega soka. Radi jejmo češnje, naj smo zdravi ali ne. Gotovo nam bo dobro delo, če se bomo odločili za tridnevno češnjevo kuro, in si tako pošteno prečistili kri. Privoščimo pa si sveže češnje in se prepričajmo, da niso škropljene. Čeprav so zelo hranljive, pa niso redilne, zato se tako obnesejo za shujševalne kure. Le ljudem, ki imajo občutljiv želodec in črevesje, odsvetujejo zobanje češenj. Lahko pa se posladkajo s češnjevim kompotom. V ljudskem zdravilstvu so iz plodov pridobivali t. i. češnjev cvet, ki je odpravil želodčne težave. Češnjevec je dobro del pri napadih slabosti. Če so ga utirali v kožo, je krepil preutrujene ude.