Ena izmed skrajnih oblik državne uradniške diskriminacije so težave, na katere naletijo temnopolti očetje, ko se hočejo vpisati v otrokov rojstni list v RS. To se ni zgodilo le štirim »navadnim« temnopoltim prebivalcem Slovenije, ampak tudi znanemu televizijskemu obrazu Janezu Belini. Inacio Bintchende je prišel k nam pred petnajstimi leti in v tem času se mu je rodil otrok. Ko se je kot roditelj hotel uradno registrirati, so ga pristojni zavrnili. »Na ljubljanski mestni občini so od mene zahtevali, da moram predhodno vprašati svojo državo, ali prizna, da sem jaz oče otroka v tujini.« Čeprav je želel dokazati, da država pač nima nič z rojevanjem otrok, mu analitičnega birokratskega uma ni uspelo prepričati. Seveda so ga odslovili tudi na veleposlaništvu, saj so za takšen postopek slišali prvič. Kljub vsemu mu je uspelo uradnike na veleposlaništvu prepričati, da so mu izdali nekakšen kos papirja, kjer so zapisali, da z zadevo nimajo nič, in nazadnje se je le lahko vpisal kot ponosni oče. »To se ni zgodilo le meni. Skozi iste procedure gre večina mojih kolegov, ki imajo tu otroke. Otroku poročenega kolega iz Malija, ki se je rodil tu, pa v rojstni list niso vpisali državljanstva. To je oblika kršenja osnovnih človekovih pravic. Otrok lahko zaradi tega pozneje doživlja travme. To lahko vpliva na normalno življenje.«