Janez pa, v pričakovanju nadaljevanja sodnega procesa, ki se vse od prvih zaslišanj pred petimi leti ne premakne z mrtve točke, vsega skupaj nikakor ne more pozabiti. »Ves čas doživljam travme, še vedno živim v strahu in negotovosti. Dolgo sem že v bolniškem staležu, denarja pa nimam niti toliko, da bi si lahko plačal odvetnika. Zelo pa si želim, da bi se zadeva enkrat zaključila oziroma da bi se obravnava na sodišču, ki jo neuspešno sklicujejo že skoraj pet let, vsaj začela. Želim, da mi vrnejo denar, ki so ga neupravičeno izsilili od mene, in predvsem da se enkrat izve vsaj del tistega, kar se dogaja z ženskami in tudi s strankam v takšnih lokalih.«