Sklepali bi ob tem morda, da ni v njej in ob njej ničesar, kar bi nas lahko kakor koli zadevalo. A zdi se, da je resnica vendarle povsem drugačna. Le potuhnili smo se v času, ki je prežarjen z umetno bleščavico in prenasičen z nepomembnimi informacijami. Ni nam več treba zatiskati si oči, če nočemo videti, in si tudi ne mašiti ušes, če nočemo slišati. Ravnodušni smo lahko, ne da bi bili brezčutni in notranje pomirjeni, ne da bi poznali odgovore na bistvena vprašanja. Za nameček pa: droga, ki jo tako dnevno uživamo in smo z njo že dodobra zasvojeni, k sreči ni halucinogena in zato tudi ni nevarnosti, da bi nas še kdaj premamil sad s prepovedanega drevesa.