Tega zaradi različnih mnenj tako med starimi kakor med prihodnjimi novimi članicami EU ni videti takoj in v dnevnem tisku je več komentarjev, ki govorijo o čedalje večji zmedi v EU. Različnost stališč pa ni presenetljiva, bolj presenetljivo je, da je »evropska javnost« kot izrazita večina nastala ne glede na državne meje in neodvisno od tega, kakšna stališča so zavzele vlade. Čim dlje je od vojaške zmage v Iraku, tem bolj jasno postaja, da »stari« Evropi ni mogoče očitati, da je branila tirana, temveč da je nasprotovala samovoljnemu izboru tirana, določenega za odstrel.