Že dalj časa, pravzaprav že več let, se je sosed Saša Spesivceva in njegove matere Ljudmile iz sibirskega mesta Novokuzneck na okrajni policijski postaji neumorno pritoževal, da iz njunega stanovanja večkrat neznosno smrdi in da rada pogosto navijeta muziko do oglušujoče jakosti. Ko so policisti leta 1996 ob podobni priložnosti oziroma prijavi le potrkali na vrata Spesivcevih, da bi utišali glasna stanovalca, in potem zaradi njunega odklonilnega in sumljivega vedenja nasilno vstopili, jih je do slabosti pretresel prizor, ki ga niti v svojih najhujših poklicnih morah niso pričakovali: na kuhinjskih tleh je z veliko odprto rano na trebuhu umirala 15-letna Olga Galceva, v kopalnici so našli obglavljeno truplo druge deklice, v dnevni sobi pa je ležalo okostje (rebra) prsnega koša očitno njune tretje žrtve. Preden je Olga izdihnila, je policistom povedala, da je s svojima trinajstletnima prijateljicama Ljudmili pomagala odnesti v stanovanje težke nakupovalne vreče, ko ju je za vrati prestregel ubijalski Saša z enako razpoloženim psom. Kot so ugotovili v nadaljnji preiskavi, je 27-letni Saša, nezaposleni črnoborzijanec, sicer pa intelektualec, ki je napisal že nekaj filozofskih knjig in pesmi ter bil pred leti že obsojen zaradi umora svojega dekleta in spoznan za ne ravno uravnovešenega tipa, po zakotnih ulicah svojega mesta že leta pobiral mlade brezdomčke, ki so potem končali v domačem loncu. Skupaj z materjo, učiteljico v bližnji šoli, naj bi umorila, skuhala in pojedla vsaj 19 otrok. Mati se je ob aretaciji pogreznila vase in do svoje usmrtitve molčala, kot nekdanji črnoborzijanec pa Saša tudi v svojih zadnjih tednih ni mogel iz svoje kože: nekemu inštitutu je v raziskovalne namene ponudil svojo glavo, če bi mu pred usmrtitvijo vnaprej dali honorar, ki ga je potreboval za cigarete ...