Poletna mrzlica, ki se ji reče, kam in kako na dopust, je nepreklicno tu. Že nekaj časa idila povprečne slovenske družine, predvsem malomeščanske, razpada v vročih debatah o natančnih datumih družinskega dopusta. Če se ljudje po eni strani veselijo poletja, saj bodo sivino vsakdana zamenjali z modrino morja, jih je po drugi strani strah, kako bodo zmogli vse napore, povezane z dopusti. Mnogi se v takih stiskah rešujejo z mislijo, da je bolje kot nič že to, če si kot eden v množici brezimnih iskalcev izboriš še pred najhujšo dnevno pripeko košček sveta ob morju zase. Med manj stanovitnimi značaji pa se lažje prerije v ospredje črv dvoma in začne vrtati v smeri odgovora, ali je res morje v avgustu vrhunec dopustniškega užitka. Kakor koli že, poleti po napisanih in nenapisanih pravilih ljudje gredo na dopust. Za počitnikovanje je slovenskega morja premalo, hrvaško je daleč pa še naše ni več, zato so vse bolj zanimive tudi tuje obale. Da pa ne bi vse hitelo le na morje, se je zganila mašinerija, ki od morja zaslepljenim Slovencem vtepa v glavo, kako vse se lahko imamo "fajn". Kdo ima prav, se ne ve, vsekakor pa je najboljši tisti dopust, ki ljudi nekako prenovi, potem ko so se v enajstih letnih mesecih iztrošili. Ali je to Dubrovnik ali neraziskana mlaka za Franceljnovim svinjakom, je prav vseeno. Kako na dopust gledati vi?