Kazalec na uri kremeljskega stolpa se je približeval deveti uri. Bil je svetal večer, ki mu je bližina polarnega dneva razžarevala nebo in se je po dnevni pripeki ozračje prijetno ohladilo. Na ploščadi Rdečega trga se je trlo ljudi. Pazniki so nevedne tujce opozarjali, naj ne posedajo na robnikih pločnika ob tlakovanem trgu nasproti kremeljskih zidov. Ob kajenje cigaret, ki so ga še pred nekaj leti strogo prepovedovali, se ni nihče več obregnil. Gruča ljudi pred Leninovim mavzolejem se je zgoščevala in čakala na menjavo častne straže. Zadaj so pristopili štirje Američani z modrimi čepicami na glavi in z debelo knjigo v rokah. Biblija, je pisalo na njenem zgornjem robu. V daljavi, tik pod stolpom z uro, so s počasnim in veličastnim korakom, z visoko dviganimi nogami zakorakali proti mavzoleju trije častni stražarji. Udarci njihovih škornjev ob tlak so v daljavi komaj slišno odmevali po Rdečem trgu, vendar so se približevali s čedalje glasnejšim in enakomernim bobnenjem. Eden izmed Američanov, z decimetrskim lesenim križem okoli vratu, je začel ljudem deliti letake v ruščini in s hripavim, komaj razumljenim obolelim glasom razlagal: »Smo ameriški vietnamski veterani, ki smo prišli obiskat svoje prijatelje, ruske afganistanske veterane«. Stražarji so se ustavili pred mavzolejem, se v peruetnem obratu zavrteli proti vratom in odkorakali do vhoda. Pred vhodom so obstali, za trenutek počakali in ko je ura na stolpu udarila prvič, sta se zunanja stražarja bliskovito zamenjala s prejšnima. Američan se je nenadoma obrnil k svojim tovarišem, se sklonil nad Biblijo in začel skupaj z ostalimi brati iz nje. Mrmrali so ves čas, ko je ura donela in so se vojaki spustili iz svetišča, se obrnili in zakorakali svojemu počivališču nasproti. Po koncu obreda je najmočnejši med njimi, Chuck Dean, zgovorno pohitel s pojasnilom: »Afganistanska vojna je bila zelo podobna vietnamski. Bila je nepopularna in Rusija je ni dobila. Tudi Amerika ni dobila vojne v Vietnamu. Bila je prva, ki jo je Amerika izgubila. Veliko skupnega imamo s povojnimi efekti: s stresom, frustracijami, travmami. Zato smo tu, da bi prenesli izkušnje, skozi katere smo šli, ruskim veteranom in jim pomagali k lepšemu in boljšemu življenju.«